Kot v znani popevki, ki si jo radi požvižgavamo tudi kolesarji ne čakamo na maj. Slogaši tudi letos kar pridno treniramo. Najmlajši trenirajo v telovadnici ob že znanih terminih. Seveda, kot pravi pregovor raje ogrevanje brez treninga kot pa trening brez ogrevanja, se tudi mi najprej ogrejemo. Nato sledijo vaje za moč/eksplozivnost/kondicijo. Na koncu treninga sledijo še igre z žogo ( košarka, med dvema ognjema,…). V družbi tekačev, s katerimi si delimo telovadnico, nam ni nikoli dolgčas.
Starejši fantje pa treniramo tudi v fitnesu, kjer za nas skrbi Sašo. Tam se v uri do uro in pol dolgih treningih posvečamo predvsem nabiranju moči. Za nabiranje kondicije, ki je sploh v začetku sezone zelo ključnega pomena za trening pa fantje in seveda trenerja pristajamo na tek, tek na smučeh in pohode. Tukaj izstopata tek na smučeh in pohodi. Ti dve disciplini izvajamo predvsem čez vikend, saj so takrat treningi velikokrat daljši od treh ur, pa še veliko časa imamo. Ob sobotah in tudi nedeljah se še posebno radi odpravimo na Vojsko, kjer tečemo na smučeh. Tek na smučeh je za nas kolesarje zelo »ugoden« šport, saj ob izvajanju le tega delujejo prav vse skupine mišic, ki jih potrebuješ na kolesu (roke, noge, pljuča, srce). Seveda so tudi v tem športu možne tudi razne poškodbe – tudi opreme ( ja tudi to se nam je že zgodilo ).
Kot že omenjeno pa izvajamo tudi pohode po okoliškem hribovju. Po navadi so končna postaja Hleviše. Do tam vodi res veliko poti: po grebenu, čez Prižnco, direkt iz Idrije, skozi Čekovnik, čez Rejcov grič, …
Po vseh teh treningih pa občasno (enkrat mesečno) izvajamo tudi tek po cesti na Hleviše – testiranje, kjer lahko na licu mesta vsak vidi kako uspešno je treniral.