Konec prejšnjega tedna smo se mudili na pripravah najmlajših, saj se nova sezona tudi v tekmovalnem smislu neizmerno bliža. Imeli smo se zares super, ter delovali kot prava Ekipa! Naš zgled je botroval temu, da se je mali Alex iz Trsta naučil na kolo, naša "navihanost", da se je reševalcu iz vodem malo…… (ja, za razliko od nas je imel slab dan), in še in še… Da je tridnevno druženje potekalo še bolje kot mora, so se nam pridružili tudi starši, ki so ob tej priliki združili še dobro (pomoč pri organizaciji in izvedbi) s koristnim (nabiranjem kilometrov). Zahvala vsem!
V rubriko "dobrega" vsekakor spada še poročilo po dnevih, ki so ga tokrat prispevale tri mame.
Petek:
Končno je prišel težko pričakovani vikend, ko smo odšli na kolesarske priprave za najmlajše na Debeli rtič. Zbrali smo se pri Tušu, naložili kolesa in se odpravili proti zadani destinaciji. Hitro smo bili na cilju, se razporedili po sobah, se preoblekli v nove kolesarske drese in že je bil na vrsti trening. S kolesi smo se spustili do morja, kjer smo se vozili v krogih najprej v eno potem pa v drugo smer, da se nam ne bi preveč "vrtelo". Po treningu smo odšli v sobe, se osvežili in preoblekli. Vsi lačni smo komaj čakali večerjo. Kljub temu, da smo bili že nekoliko utrujeni, nam to ni preprečilo še odhoda in zabave v hotelskem bazenu. Naši igrivosti ni bilo konca, kar pa ni bilo po volji bazenskemu reševalcu iz vode. Po uri namakanja smo odšli do hotela, najmlajši v sobe, starši pa so se še malo pogovarjali, potem pa so tudi oni odšli na zaslužen počitek. In tako je bilo konec prvega dneva kolesarskih priprav.
Sobota:
V soboto je še zadnjič tekel zimski čas in mi prvi jutranji tek na pripravah. Vse kar štrli od nas smo dodobra pre in raztegnili okopani v soncu, tik ob morju v katerem so se namnožile meduze. Prebudili smo telo in lakoto… zajtrk…
Mame smo se potem spomnile na zobno ščetko 🙁 in še sto nekih res (ne)pomembnih opravkov, ostali pa komaj čakali, da smuknejo v polno bojno opremo, zajezdijo kolesa in jo ucvrejo po Parenzani proti solinam. Saj ne, da bi prav dobro vedeli kje in kam, a prav to je bilo vznemirljivo.
Razdeljeni na skupine, vsak tam kamor sodi, smo iz Strunjana začeli krajšati naše kilometre. Je bilo najprej malce vzpona, pa hladen predor, obala Lucije, soline in makadam, veter v prsa…ufff…takrat nismo imeli nič več pametnega povedati, pa labodi v morju in ker se vse obrne, tudi mi smo se na koncu solin, je bil potem veter v hrbet, juhuhuh! Šlo nam je super. Razturale so bejbe, mladinci itak, atiji in tudi mame so bile OK. Tisti malo večji so ob povratku v Strunjan dodali še nekaj kilometrov, starši pa so se zapodili in izropali Mercator ;), da smo se preskrbeli s pomembnimi in predvsem slastnimi ogljikovimi hidrati (Frutabele, čokolade in ostali sladkorji).
Po povratku v hotel kosilo in potem nogomet. Kdo bi počival, če je energije še in še, svet pa se bo poleg kolesa letos vrtel tudi okoli žoge. Ob pol petih zopet trening na kolesu, kjer smo usvajali tehnična znanja in spretnosti.
Ne ne, zvečer nismo popadali v posteljo, po večerji smo šli plavat in lahko bi še enkrat odkolesarili do Portoroža 😉
Nedelja:
Zbudili smo se v sončno jutro. Zaradi premika ure smo premaknili tudi jutranjo telovadbo. Sonce nas je že pobožalo s prvimi sončnimi žarki. Kljub včerajšnjemu napornemu dnevu smo bili polni energije. Še več smo jo pridobili skozi okrepčilen zajtrk. Še malo igre pred odhodom na dopoldanski trening, starši pa čas za kavo in izdelavo plana za današnji dan. Ob 10h smo zavrteli pedala in šli raziskovat med vinograde, mame pa smo sončne žarke lovile na daljšem sprehodu.
Kolesarji so se vrnili iz dopoldanskega treninga nasmejani in lačni. Popolno otroško kosilo je že čakalo na lačna usta. Za piko na i pa še sladica. Hvala kuharici, ki je bila tako ustrežljiva in prijazna.
Otroci so si privoščili še malo sprostitve na igrišču, starši smo pospravili sobe in naredili popoldanski plan.
Hvala tudi prijaznemu animatorju, ki nam je vso prtljago, no tudi nekatere izmed nas, z električnim avtomobilčkom zvozil do parkirišča.
Popoldanski plan je bilo kolesarjenje po naravnem krajinskem parku nad reko Glinščico. Pot nas je vodila najprej dobrih navzdol. Ob hitrosti in makadamski cesti ni bilo časa za občudovanje narave in razgledov, ki se odpirajo z vsakim prevoženim km. Čudovit pogled na Tržaški zaliv in okoliške hribe. Razgibana vožnja skozi predore in prelepo naravo! Malo pred Trstom smo se obrnili in – treba je bilo nazaj v klanec. Sedaj si je najmlajša skupina privoščila kakšen oddih več. Treba je bilo narediti kakšen požirek več, pa kakšen spomin tudi. Ponosni smo, da nam je uspelo, še posebej bravo za najmlajši punci!
Morski zrak da moč, dobro voljo, dobra ekipa pa timski duh.
Hvala vsem, da smo se imeli lepo in izkoristili vikend za prijetno druženje.
Še njihovi pripisi:
Dnevi, kot so bili ta vikend na Debelem Rtiču, osmišljajo naša življenja. Gibanje in druženje, tako v telesu kot duhu, ima v slogi veliko moč.
Morski zrak da moč, dobro voljo, dobra ekipa pa timski duh.
Hvala vsem, da smo se imeli lepo in izkoristili vikend za prijetno druženje.