Sončno in pravo pomladno soboto smo preživeli ob morju. V hrvaški Istri je namreč potekala cestna dirka za mlajše mlladince. Pomembna mednarodna dirka je na start pritegnila selekcije Slovaške, Madžarske, Srbije in Hrvaške, poleg njih pa so nastopili še vsi slovenski klubi. V pisani druščini je bila tudi četverica za katere smo še posebno glasno navijali. Prvič je v našem dresu dirkal novo pečeni član Sloge 1902, Martin Lavrič. Poleg njega pa so bili na štartu še Simon Čibej, Luka Laharnar in Žiga Čuk.
Prva etapa je bila 3,8km dolg krog okoli Zelene lagune, ki je imel tri ne tako nedolžne klance in so ga morali prevoziti dvajsetkrat. Fantje so dobro zastavili že od začetka. Prišel je šesti krog in novi napad v klanec. Glavnina se je raztegnila in manjša skupina je zaostala. Tukaj je stik z glavnino izgubil tudi Martin, a so se fantje hitro organizirali in poskušali priključiti. Sočasno s tem je Lukatu počila špica na zadnjem kolesu. K sreči se je to zgodilo ravno na mestu kjer sta bila spremljevalca, da sta mu lahko zamenjala zadnje kolo. V nadaljevanju je moral vložiti kar precej energije, da je ujel skupinico z Martinom, ki je lovila glavnino. V dvanajstem krogu je uspel pobeg dvojici, ki je prednost hitro povečevala. Glavnina, kjer sta se Simon in Žiga vozila večji del v ospredju, pa ni reagirala. Pet krogov pred koncem je metla iz dirke odstranila vse, ki so zaostajali za glavnino. Krog kasneje še en napad in prva štiri mesta so bila oddana. Prva ubežnika sta se udarila za zmago, ki je pripadla Jaki Ovnu (Radenska KD Življenje) pred Mitjo Zupančičem (Adria Mobil). Šprint je odločal tudi o tretjem mestu, ki je pripadlo Gorazdu Per (Adria Mobil). Sledil je še šprint glavnine za 5. mesto, kjer je Žiga potem, ko je ostal zaprt za predstavnikom slovaške reprezentance, prišel do 12. mesta. Simonu pa je na koncu nekoliko odnehal in ciljno črto je prečkal kot 25. Zmagovalec je 78km dolgo traso prevozil s povprečno hitrostjo 36,853 km/h.
Popoldanski del oziroma druga etapa pa je bil gorski kronometer v bližini Pazina. Kronometer bi lahko označili kot kratek in jedrnat. Cesta se je že takoj od štarta pognala strmo navkreber. Temu je sledil strm spust, ki je bil mestoma precej posut s peskom, nato pa se je cesta spet začela vzpenjati. Klanec je bil vedno bol strm in tik pod vrhom že prav brutalen. Naklon je bil namreč preko 20% – pravi mali Zoncolan. Prvi od naših je v strmino zagrizel Luka, ki je tik pod vrhom prehitel tekmovalca, ki je štartal pred njim. Za njim se je, nič manj zagnano v boj podal Simon. Z minutami in sekundami pa sta se nato udarila še Žiga in Martin. O tem, da je bil klanec res strm, priča tudi dejstvo, da je kar nekaj tekmovalcev moralo sestopiti s kolesa in nadaljevati peš … Ura resnice je pokazala šestnajsti čas za Lukata. Simon je porabil le nekaj sekund več in bil 19. Še nekaj sekund več je za traso potreboval Žiga in končal kot 26., Martin pa je z minuto in dvajset skundami zaostanka za zmagovalcem pristal na 35. mestu. Najhitreje je 2,9km dolgo traso in pribljižno 200 višinskimi metri opravil Grega Černe (Grega Bole Bled), ki je traso prevozil s povprečno hitrostjo 21,437 km/h.
Po obeh etapah je bil naš najboljši Žiga, ki je končal na skupnem 15. mestu, 25. je bil Simon, Luka pa 29. Martin, ki se je na dirke vrnil po letu in pol premora (takrat je dirkal za KD Rog), pa je zasedel končno 43. mesto. Skupni zmagovalec je postal Gorazd Per (Adria Mobil), drugi je bil Žan Andrejaš (Radenska KD Življenje), tretji pa Mitja Zupančič (Adria Mobil).